Po skoraj celoletnih pripravah, učenju tujega jezika, pripravi programa in dogovorov, smo se v (še) sončnem torku (12.8. 2014) opravile proti Turčiji. Potovanje smo pričele izpred Šolskega centra Postojna (naš drugi dom). Moram priznati, da sem prvič po dolgem, ampak res dolgem času letela iz Brnika in nekako sem imela boljši občutek, letela sem iz domačega letališča.
Svoje občutke sem delila z ostalimi "sotrpinkami" in prav hitro smo razvile celo debato na tematiko cene letov iz domačega letališča. Iskreno, skorajda smo "pripravile plan z rešitvijo".
Po prijetnem letu do Istambula smo ob 20.50 po lokalnem času nadaljevale pot proti Kayseri-ju (Cappadocia). Zelo pomemben podatek - letele smo z Turkish Airlines - vrhunsko udobje, neskončna prijaznost in resnično okusna hrana (za razliko od pričakovane plastike smo dobile obrok OHOHO).
Na letališču nas je pričakal koordinator projektov iz partnerske šole, učitelj angleščine Tuncay. Iz letališča nas je čakala še slaba ura vožnje in ob polnoči smo resnično utrujene popadale v posteljo.
Svoje občutke sem delila z ostalimi "sotrpinkami" in prav hitro smo razvile celo debato na tematiko cene letov iz domačega letališča. Iskreno, skorajda smo "pripravile plan z rešitvijo".
Po prijetnem letu do Istambula smo ob 20.50 po lokalnem času nadaljevale pot proti Kayseri-ju (Cappadocia). Zelo pomemben podatek - letele smo z Turkish Airlines - vrhunsko udobje, neskončna prijaznost in resnično okusna hrana (za razliko od pričakovane plastike smo dobile obrok OHOHO).
Na letališču nas je pričakal koordinator projektov iz partnerske šole, učitelj angleščine Tuncay. Iz letališča nas je čakala še slaba ura vožnje in ob polnoči smo resnično utrujene popadale v posteljo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar