Od kompetence do prakse (E-cvet)_LDV-MOB-108/13: Prvi delovni dan

Prof. Cvetka Žagar pred hotelom

Po okusnem zajtrku smo se v predverju
hotela srečale z našimi gostitelji, ki so nas odpeljali na
šolo. Če se kdo v tem trenutku sprašuje na kakšno šolo, kakšni gostitelji in kakšen delovni dan, bo spodaj našel odgovor.

Šola

Pojasnilo:
Torej, naš projekt se veže na pripravo vsebinskih dokumentov, ki bodo podpora izvajanju mobilnosti (izmenjave) naših dijkov. Dijaki Šolskega centra Postojna že nekaj let opravljajo praktično usposabljanje pri delodajalcih v različnih evropskih državah. V prihodnje želimo vzpostaviti sodelovanje tudi s Turčijo, seveda pa moramo predhodno pripraviti vse potrebne podporne dokumente, ki bodo natančno določali kaj bodo dijaki tu počeli, s čim se bodo ukvarjali, kje bodo opravljali prakso, kakšen bo delovni jezik, katera pravila obnašanja morajo spoštovati, kaj je dopustno in kaj je prepovedano ter kaj jim bo šola po prihodu domov priznala (katera znanja in kompetence).

Če se sprašujete zakaj je tu potrebna cela skupina učiteljev, nikar ne pretiravajte z raznoraznimi teorijami, zgodba je preprosta;
1. več glav več ve,
2. različna mnenja, predlogi, pomisleki in dileme so izredna podpora pri postavljanju sistema,
3. učitelji lažje razumejo kaj dijaki v tujini počnejo in mobilnosti ne vidijo kot "špilanje turista",
4. evropska strategija, mobilnost in vseživljenjsko učenjo so del celotnega učnega procesa, cele šole, vsakega učitelja in vsakega dijaka, torej v prvi vrsti se moramo učiti učitelji, da lahko učimo dijake.
To je le nekaj osnovnih argumentov, lahko pa bi naštevali v neskončnost in prepričana sem da mi bodo pri vseh štirih točkah dijaki, ki so bili udeleženci mobilnosti prikimali.

Prvi dan nas je sprejel namestnik ravnatelja, saj je ravnatelj odsoten. Tu imajo trenutno počitnice oz. dopust in ravnatelj se iz dopusta vrne v ponedeljek, zato se bomo srečali z njim tik pred odhodm. Gospod je na tem delovnem mestu že 18 let in šolo ter sistem zelo dobro pozna. Seveda, kot izvrsten gostitelj nam ponudi čaj nato pa začnemo s sproščenim pogovorom. Prvič sem pri projetku doživela da je nekdo izrecno želel da se vsak posameznik predstavi in pojasni zakaj je v Turčiji v okviru tega projekta. Po nekaj minutnih predstavitvah se je razgovoril tudi sam in podrobno predstavil delovanje šole.

V nadaljevanju je s predstavitvijo šolskega sistema, formalnega in neformalnega izobraževanja ter praktičnega usposabljanja, nadaljeval koordinator. Po izčrpni predstavitvi in krajšem filmu o turškem čaju, ki izjemno pomemben del njihove kulture, smo s predstavitvijo nadaljevali mi. Z Mojco sva predstavili naš šolski sistem, šolo, naše programe in seveda Slovenijo s poudarkom na naši regiji.

Po predstavitvah je stekla razprava o primeljivosti, znanjih dijakov, o kompetencah ki jih osvojijo, itd. in moram priznati da so tu z ureditivjo šolskega sistema zelo blizu nam, na določenih podorčjih so celo boljši. Hitro smo ugotovili da imamo precej stičnih točk in sodelovanje nikakor nebi smelo predstavljati večjih težav. Seveda, moramo si ogledati še delovna mesta pri delodajalcih, vendar če je že v osnovi precejšnja primerljivost, vsekakor posebnih težav nebi smeli imeti.

Po pogovoru oz. razpravi smo odšli na kosilo in poskusili odlično truško hrano. Tu do vegetarijancev niso ravno najbolj prijazni, sicer se najde hrana tudi zanje, vendar je meso na vsakem koraku in povsod. Glede veganov pa.....ni niti za izgubljati besede, povsod je maslo, jogurt, itd.

Nadaljevali smo z delavnicami. Ogledali smo si lesarsko, orodjarsko, mehanično in strojno delavnico. Poimenovala sem jih natanko tako kot jih imenujejo oni. Učne delavnice so zelo podobne našim, so pa na področju tehnike v strojništvu bolj napredni - uporabjajo industrijske CNC-je, ki jim je kupil njihov zavod za zaposlovanje z namenom usposabljanja brezposelnih oseb. Dijaki pri modeliranju uporabljajo različne programe AutoCad, SolidWorks, ProCam, itd., ročno obdelovanli stroji kot so stružnice, frezalni stroji, ipd. pa so stari med 15 in 40 let. Zanimivost ki nam je posebej padla v oči - dijaki programa Oblikovalec kovin - orodjar so v njihovem izobraževalnem sistemu deljeni na strojnike in mehanike. Oddelka programa Tehnik računalništva, žal nismo videli ker oddelek v celoti prenavljajo.

Zvečer smo se odpravili na zelo okusno večerjo z neprecenljivim razgledom na mesto Gerome. Neprecenljivo!!!

Še nekaj slik: